Vitalnost in skrb za zdravje Zdravje

Zakaj je sladkor tako nevaren

sladkor
Avtor: manjauz

Rafiniran, predelan ali beli sladkor je dokazano ena izmed najhujših stvari za zdravje in vitalnost. Zakaj? Ker je bil oropan vseh mikrohranil – vlaknin, bakterij, vitaminov in mineralov. Da ga telo lahko prebavi, moramo iz lastnih zalog potegniti ta mikrohranila, kar pa naše telo postavi v velik stres.

Sladkor vrže telo iz ravnovesja

Proces, s katerim telo skuša uravnovesiti zaužiti rafiniran sladkor, vpliva na gostoto kosti ter pomanjkanje vitaminov in mineralov. Kako? pH krvi v človeškem telesu je vedno stalen. Če uživamo hrano (kot je bel sladkor), ki v telesu deluje zelo kislo, mora telo “darovati” skrite zaloge bazičnih vitaminov in mineralov, da se to uravnovesi.

Človeško telo ima določene mehanizme, ki skrbijo za to, da je pH vrednost v krvi stalna – 7.4 . Princip delovanja je tak, da bazične ali pa kisle minerale po potrebi shranjuje na določena mesta v telesu, vključno s kostmi, mehkim tkivom, telesnimi tekočinami in slino. (vir)

Več kislih živil bomo uživali, manj kalcija bodo lahko ohranile kosti, manj kalija in magnezija bodo ohranila mehka tkiva in tekočine. Ali povedano s strani tujih strokovnjakov:

Sugar taken every day produces a continuously overacid condition, and more and more minerals are required from deep in the body in the attempt to rectify the imbalance. (vir)

Sladkor ubija celico za celico

Zanimivo je tudi, da je rafiniran sladkor za telo tako bizaren, da med presnavljanjem le-tega nastajajo nevarni toksini. Med presnovo belega sladkorja nastajajo toskični metaboliti, ki vplivajo na delovanje celic in jih … čisto počasi ubijajo. 

Incomplete carbohydrate metabolism results in the formation of ‘toxic metabolite’ such as pyruvic acid and abnormal sugars containing five carbon atoms. Pyruvic acid accumulates in the brain and nervous system and the abnormal sugars in the red blood cells. These toxic metabolites interfere with the respiration of the cells. They cannot get sufficient oxygen to survive and function normally. In time, some of the cells die. This interferes with the function of a part of the body and is the beginning of degenerative disease.”(vir)

Sladkor zamasti oz. obremeni jetra

Četudi slasten in priljubljen element domače kuhinje se rafiniran ali namizni sladkor obnaša v človeškem telesu kot napadalec.

Namizni sladkor ali saharoza je sestavljen iz ene molekule fruktoze (zelo sladek monosaharid) in ene molekule glukoze (manj sladek monosaharid).

saharoza

  • Glukozo izrabljajo (in presnavljajo) vsi organi v telesu – možgani, mišice, respiratorni sistem … V jetrih se predela le 20% glukoze, ki jo zaužijemo. Za telo je tako pomembna, da jo naše telo samo proizvede, če je ne zaužijemo s hrano.
  • Fruktoza je tako posebna, da jo lahko prebavijo le jetra. Če jo zaužijemo preveč, s tem močno obremenimo jetra, ki dnevno sodelujejo pri več kot 500 vitalnih funkcijah v našem telesu. So največji deloholik poleg srca – nikoli ne počivajo.

Pri uživanju sladkorja oz. fruktoze najbolj utrpijo lenobe. Aktivni bodo namreč fruktozo porabili. Jetra fruktozo najprej sspremenijo v glikogenske zaloge (hiter vir energije za aktivnost), ki jih lahko porabimo med hojo, tekom, plesom itd.

Če smo aktivni, glikogenske zaloge sproti porabljamo in jetra imajo ves čas prostor za shranjevanje novih. Če pa teh glikogenskih zalog ne porabimo, bodo jetra vsak presežek spremenila v maščobo.
  • Malo te maščobe bodo jetra poslala v krvni obtok – v obliki trigliceridov,
  • malo jo bodo skušala shraniti (in s tem lepo prispevala k bolezenskemu stanju nealkoholno zamaščenih jeter),
  • Ostalo pa bodo shranila tja, kjer smo najmanj aktivni – okrog pasu. (Prav zato cel svet lahko priporoči čiščenje jeter tistim, ki skušajo skujšati.)

Sladkor in inzulin

Čeprav so včasih temo o inzulinu večinoma vezali na diabetike, gre pravzaprav za zelo pomemben faktor pri ohranjanju zdravja, primerne ravni krvnega sladkorja, pritiska, ohranjanju zdravega ožilja ter primerne telesne teže.

In tu ne govorimo le o rafiniranem sladkorju, ampak o vseh oblikah sladkorja in sladilih. Do neke mere vsa vplivajo na inzulin – zaradi glikemičnega indexa, prevladujočega deleža fruktoze ali vpliva, ki ga imajo na možgane.  (Več o tem v zapisu Stevia je bolj zdrava – A res?! »)

Huda posledica konstantnega uživanja sladkorja in sladil je inzulinska rezistenca. Ko pride do inzulinske rezistence, naše telo ne more več pospraviti krvnega sladkorja v celice, kot je to počelo prej. Krvni sladkor se nam konstantno poviša, s tem pa že lahko sprejememo diabetes tipa II kot svojega življenjskega partnerja. 

Katere sladkorje torej izbrati?

Ker sovražim zapise, ki prestrašijo ljudi, hkrati pa jim ne ponudijo nobene alternative, se bom potrudila in skušala najti nekaj primernih alternativ za navaden sladkor.

Najprej – na kaj naj gledamo, ko izbiramo sladilo ali sladkor:

  • naj vsebuje čim več mineralov in ostalih mikrohranil
  • naj ima čim manjši glikemični index (pod 50)
  • naj ima čim manjši delež fruktoze 

Naravna sladila brez kalorične vrednosti

  • Naravna stevia
    • Naravna stevia ima ničelni index, a je tako sladka, da z 1 žličko nadomestimo 200 g belega sladkorja. S tako izrazitim sladkim okusom pretenta možgane do te mere, da se sproži močan inzulinski odziv. 
    • Uporabljajte jo torej le takrat, ko vam inzulinski odziv pride prav (po naporni vadbi) ali pa skušate le zmanjšati kalorično vrednost živil, kot so domače sladice.
  • Yacon
    • Yacon ima glikemični index 1, poleg tega “nima kalorične vrednosti” (ta oblika sladkorja je za nas neprebavljiva). Je skoraj tako sladek kot rafiniran sladkor (3/4 šalčke yacona nadomesti 200 g sladkorja), hkrati pa je bogat z bazičnimi minerali (kalij, kalcij in fosfor). Njegov vpliv na inzulin bo manjši kot pri steviji ali belem sladkorju. 
  • Lukuma
    • Trenutno zelo popularno “superfood” sladilo, a še dokaj neraziskano. Vseeno je dragocena zato, ker ne gre za prečiščeno obliko sladila – vsebuje vlaknine, vitamine in minerale, ki telesu pomagajo pri ohranjanju kislo-bazičnega ravnovesja.  
    • Ker je njena oblika sladkorjev telesu neprebavljiva, virtualno nima kalorične vrednosti, vpliv na inzulin pa je še nižji kot pri steviji, yaconu ali belem sladkorju, saj je pol manj sladka kot bel skadkor (za vsako žlico sladkorja v receptih uporabiš 2 žlici lukume).

Naravna sladila s kalorično vrednostjo

  • Kokosov sladkor
    • Glikemični index kokosovega sladkorja je 35, kar pomeni, da se ga lahko uživa tudi v času diete z nizkim glikemičnim indexom. Ker je manj sladek kot rafiniran sladkor, sproži tudi manjši inzulinski poskok.
    • Čeprav ima določeno kalorično vrednost, je dragocen za sladkanje čajev ali kave, saj telesa ne zmede kot sladila, ki sicer nimajo kalorične vrednosti. 
    • Prednost kokosovega sladkorja je tudi ta, da ima ogromno vitaminov in mineralov in tako pomaga telesu ohraniti kislo-bazično ravnovesje. (vir)
    • Vseeno bi opozorila, da naj bi kokosov sladkor vseboval 35 do 45% fruktoze, zato se naj ga ne bi uživalo v večjih količinah.

Ostala alternativna sladila …

Med, javorjev sirup, agavin sirup in podobni so načeloma slajši od namiznega sladkorja, poleg tega so dokaj skopi kar se tiče vitaminov in mineralov. Njihov delež fruktoze je dokaj visok, hkrati pa imajo tudi višji glikemični index. 

Če jih boste uporabljali, jih uporabljajte v manjši meri. 

Komentiraj