Sadje in zelenjava Zdravje

Slovenska superhrana – ja, obstaja!

2013-06-28 18.26.16
Avtor: manjauz

Zanimivo je, da je knjiga Alkimist ena izmed najljubših knjig številnih ljudi, še vedno pa je tisto o “sosedovi travi” presenetljivo res in pogosto. 

No, tudi za hranilno bogata živila ali “superhrano” velja enako – ni ti treba prečesati celega sveta, da bi jo našel. Skriva se na naših vrtovih, kleteh in policah naših babic.

Če te zanima, kaj je superhrana, preberi moj zapis Kaj je superhrana in ali deluje »

Nujni pogoj, da lahko nekaj tretiramo kot superhrano:

Superhrana so navadna živila, ki v sebi skrivajo – glede na kalorično vrednost živila – ogromno hranilnih snovi. 

Najpogosteje pri superživilih govorimo o:

  • vitaminih
  • mineralih
  • antioksidantih (v živilih se večinoma nahajajo kot naravni pigenti oz. barvila)
  • maščobnih kislinah (recimo Omega 3 in Omega 6)
  • aminokilslinah (gradniki beljakovin – rastlinskih in živalskih)

Če bi za superhrano poskrbeli kar doma, bi veliko lažje regulirali njeno EKO pridelavo, proces proizvodnje in neizkoriščanje delovne sile (kot je problem v primeru kvinoje npr.)

Po drugi strani ne vidim razloga, da se teh živil ne bi ponudilo na svetovni trg, saj brez težav konkurirajo ostalim superživilom. Hej, celo premagajo jih lahko v določenih primerih!

Slovenska superhrana – 5 predlogov

#1 Zeljna voda

Četudi nisem zagovornica sadnih sokov, sem zagovornica zelenjavnih. Če s svojo dieto uživamo dovolj vlaknin (če ne, je bolje, da se uživa celo zelenjavo in tako poveča vnos vlaknin), so zelenjavni sokovi odličen dodatek, ki našo dieto obogatijo z vitamini, minerali in antioksidanti.

Zeljna voda je že dolgo popularna pri nas. Babice so zelje močno cenile, kislo zelje je še dandanes nekaj najbolj zdravega, kar si lahko privoščiš pozimi.

  • Zeljni sok je bogat z B-kompleksom, Vitaminom C (res ogromno vitamina C), A in K.
  • V sebi skriva ogromno kalcija, železa, bakra, magnezija in mangana, cinka, kalija in fosforja
  • Poleg tega vsebuje pisano paleto aminokislin in s tem predstavlja povsem verodostojen vir beljakovin za vegane.
  • Križnice in bela zelenjava v sebi skrivajo antioksidante in probiotike za urejeno prebavo in odpornost.
Predlog za superhano: dehidrirana zeljna voda v prahu
  • Primešaš smoothiejem, mlačnim juham, namazom ali pa spiješ z vodo. 
  • Prispeva  k urejeni presnovi, lepim lasem, koži in čvrstim nohtom, zaradi pospeševanja presnove in antioksidantov, ima razstrupljevalne lastnosti, zaradi probiotikov, aminokislin in vitamina C je idealna podpora v boju proti prehladom in okužbam. 

#2 Kislo zelje

Sicer popularno živilo v jesenskih in zimskih dneh, a ga Slovenci še nikoli niso prodajali kot supeživilo, pa bi ga lahko. Našiša marsikatero eksotično superhrano.

Poleg bogastva, ki ga vsebuje sveže zelje ali zeljna voda, kislo zelje vsebuje ogromno probiotikov, ki spodbujajo urejeno prebavo in skrbijo za zdravo črevesno floro. Fermentirana živila si lahko predstavljate kot hrano za nam prijazne bakterije in mikroorganizme, ki živijo v nas.

Predlog za superhano: kislo zelje v vakumskem pakiranju
  • Gre za stvar, ki jo že imamo. Le na njene prednosti se premalo osredotočajo prodajalci.
  • Je idealna priloga ali samostojna jed, če ji dodamo malce fižola in krompirja.
  • Hrani mikroorganizme v črevesju –> Milijone mini bitjec nas v primeru uživanja probiotikov (ki jih fermentirana živila, kot je kislo zelje, vsebujejo veliko) nagradi z odličnim počutjem (dejansko naj bi fermentirana živila prispevala k občutku zadovoljstva), odpornostjo (naš imunski sistem praktično temelji na zdravih prebavilih) in preprečevanju vnetij.

#3 Stare sorte slovenskih jabolk

Slovenci smo narod jabolk. Če ni vsaj ene jablane v sadovnjaku vsake kmetije, ni prava kmetija. Dragocene pa so tudi stare sorte jabolk, ki so rasle na naših tleh tudi v času svetovne vojne. Bile so tak cenjene, da smo jih v tistem času celo izvažali.

Dragocenost nekaterih starih vrst jabolk je predvsem ta, da nimajo naravnih škodljivcev, zato jih ni treba škropiti – vzgajamo jih lahko popolnoma naravno. 

Prednost jabolk je bogastvo vlaknin, vitaminov C, A in K, bakra in kalija. So naravno sladki, zato so lahko super slasten zdrav posladek oz. prigrizek.

Predlog za superhrano: sušena jabolka
  • Je stvar, ki jo že imamo. Le na njene prednosti se premalo osredotočajo prodajalci.
  • Je super prigrizek ali sladica – podobno, kot zdaj percipiramo goji jagode, sušeno pitajo oz. zmajev sadež, kokosov čips.
  • Zaradi nasičenosti vitaminov in mineralov v telesu delujejo alkalno, spodbujajo odpornost, zaradi vlaknin pa prispevajo k urejeni prebavi in uravnavanju holesterola.
  • Pektin v jabolkih naj bi celo spodbujal regeneracijo jeter in s tem spodbujal raztsrupljanje telesa.

#4 Cvetni prah ali pelod

Cvetni prah je ena redkih slovenskih superživil, ki je dejansko zaslovel in ga je mogoče tudi kupiti v obliki prehranskega dopolnila, včasih je dodan tudi medu.

V Wikipediji piše:

Pelod vsebuje okoli 30 % beljakovin, 55 % ogljikovih hidratov, 1 % maščobe, rudnine in vitamine. Zaradi velike hranilne vrednosti se uporablja kot prehrambeni dodatek.

Marsikdo ne ve, ampak aminokisline (gradniki beljakovin) so izredno pomemne pri ohranjanju odpornosti. Zato jih je priporočljivo uživati v kombinaciji z vitamini in minerali. Cvetni prah vsebuje celovit mix vsega, kar potrebuje naše telo, da vzpostavi obrambno linijo pred virusi in bakterijami.

#5 Borovnice

Po celem svetu se o njih govori kot o supersadežih, mi pa nič. Imamo kraj, ki se imenuje po teh temnih jagodah, vsi jih nabiramo pozno poleti, borovničeve sladice so ene izmed najbolj popularnih, le redkokateri Slovenec pa bo nanje gledal kot na superživilo.

Včasih so jih prodajali posušene (cele), a so bile promovirane zgolj kot pomoč pri prebavnih težavah.

Acai jagode ali maqui so lep primer, kako lahko jagode zaslovijo zaradi svojih raznovrstnih benefitov. Borovnice nič kaj dosti drugačne (dejansko so si zelo podobne), le malce manj antioksidantov imajo.

Predlog za superživilo: sušene borovnice v prahu
  • Primešaš smoothiejem, jogurtu, namazom ali pa spiješ z vodo – kot sok. 
  • Naši gozdovi nam omogočajo, da uživamo resnično EKO borovnice, ne teh gigantskih ameriških svetlih borovnic.
  • Temno vijolična barva je najdragocenejši element borovnic. Gre namreč za antioksidante flavonoide, ki se v živilih skrivajo  v obliki temno zelene ali temno vijolične barve.
  • Flavonoidi so tesno povezani z zdravim krvožilnim sistemom, živčnim sistemom, lepo kožo, lasmi in črvstimi nohti.
  • Podobne prednosti kot flavonoidi imajo tudi vitamini B-kompleksa, ki jih temnovijolična živila običajno vsebujejo v izobilju. Borovnice so bogate z vsemi vitamini B-kompleksa, razen z B12. Vsako živilo, ki je bogato z B-kompleksom lahko pomaga pri hujšanju tistih, ki so živčni jedci (jedo, ko so nervozni). B-kompleks namreč pomirja oz. izboljšuje počutje.

Komentiraj