Marketing Prebliski

Si bralec ali gledalec?

dali-art-salvador-dali
Avtor: manjauz

Ne, ne bom pisala o televiziji in knjigah, tudi o sodobnih medijih in trendih ne. Verjetno nihče več ne potrebuje novega zapisa na to temo. Vsaj nekaj časa še ne …

Bralec in gledalec v današnjem zapisu predstavljata le analogijo za dva načina razmišljanja – dva tipa zaposlenega človeka.

Pretekli teden sem v kratkem časovnem razponu spoznala nove glave, nove načine razmišljanja, ki so bili med sabo izredno različni. Če odštejem vse osebnostne, retorične ali strokovne razlike, jih lahko razdelim na “bralce” in “gledalce”.

Njihova ključna razlika je, kako deluje njihova domišljija, kako deluje njihova kreativnost.

Tisti, ki delajo v marketingu, se bodo hitro strinjali, da sta ti dve točki ključni za to, kako se bo s tem človekom dalo sodelovati.

BRALEC

GLEDALEC

BRALEC je človek, ki deluje po principu domišljije, ki se vrši, ko beremo.Kljub temu, da sprejema vse informacije, ki zadoščajo za razumevanje zgodbe, njegova dragocena pamet nadgrajuje samo zgodbo, sporočilnost in kreativnost pisočega.

100 bralcev bo prebralo isto zgodbo, vsak pa bo dodal druge elemente, naredil zgodbo svojo.

Domišljija bralca bo zapolnila manjkajoče koščke zgodbe, oblekla glavne like po svoje, po svoje oblikovala okolico in samostojno preskočila stvari, ki se ji ne bodo zdele pomembne.

Kako je biti GLEDALEC je doživel že vsak izmed nas. Možgani ob gledanju televizije postanejo odmaknjeni, delujejo kot bi bili v transu.Sprejemajo informacije, kot so jim ponujene, domišljija je praktično neaktivna.

Ne pravim, da smo med gledanjem televizije kot zombiji, zagovarjam pa, da so naši možgančki med branjem knjig neizmerno bolj aktivni kar se tiče “razmišljanja z lastno glavo”.

Med gledanjem televizije, bomo neprimerljivo manj sodelovali, domišljija bo dodala le redkokatero stvar, ne bomo zapolnjevali lukenj, ki jih režiser ni zapolnil.

V službi spoštujem “bralce”

Vsako bitje ima svojo moč, vsak lahko nadomesti tvoj lastni primanjkljaj in vsi lahko zasijejo, če dobijo primerne naloge in prave partnerje v projektu.

Sama pa najraje delam z ljudmi, katerih domišljija in kreativnost delujeta kot “bralca”. Tudi sodelovanje med naročnikom in agencijo bi za moje pojme moralo delovati točno tako.

Brif, ki ga odda naročnik, naj služi kot navdih kreativnosti agencijskega partnerja. Sam mora namreč zapolniti vrzeli, ki manjkajo brifu, sam lahko zgodbo popelje na nov, višji nivo.

In ne, ne pravim, da lahko naročnik oddaja suhoparne in nepremišljene brife, saj je agencija tu zato, da “sranje” spremeni v zlato.

Prav tako kot mora agencija povzdigniti svoj prvi predlog (ali pitch – if you please) nad osnovni brif, tako se pokaže, kako klikerji delajo naročniku, ko se projekt prvič predstavi.

Če bo naročnik le “gledal” prvi predlog, je gledalec. Od svoje agencije pričakuje “narejeno” zgodbo, ne želi sodelovati v gradnji le-te. Nič narobe, a potem ne pizdakajmo čez agencije, če je vse, kar smo pripravljeni narediti, nek povprečen brif, potem pa zdogločaseno bolščimo v prezentacijo in po dveh minutah prelistamo na konec ponudbe, da vidimo, koliko nas bo to stalo.

Neštetokrat sem bila na okroglih mizah, predavanjih, motivacijskih srečanjih itd., ko vsi – tako agencije kot naročniki – vsi vkup kimajo, ko prvi poudari, da sta “za dobre projekte in dober marketing potrebna dva”  češ, “naročnik in agencija morata sodelovati, skupaj kovati projekte in aktivnosti, ali pa ne bo uspeha.”

Pa res vsi ti kimajoči znajo brati?

  • Znajo agencije še povedati nove zgodbe ali se jim preveč mudi, preveč poznajo svoje naročnike in so premalo plačani, da bi se jim še splačalo truditi in iz dvodimenzionalnega sveta črk brifa ustvariti trodimenzionalni svet zgodb, doživetij in čustev marketinga?
  • Ali naročniki še znajo vključiti svojo domišljijo in kreativnost ter nadgraditi prvotni predlog realizacije brifa?

Ne bom kazala s prstom, kdo bere in kdo gleda. Tudi nisem več tako “noter”, da bi bilo to fer od mene. Le to ti polagam na srce, da naslednjič, ko srečaš bitje z dobro zgodbo, skušaj “brati”, ne le “opazovati”, kaj ti sporoča. In to velja tako za klasične službene projekte kot službene razgovore in pregledovanje najboljših praks. Morda, morda si s tem popestriš celo zasebno življenje.

Komentiraj