Vitalnost in skrb za zdravje Zdravje

Kako jesti paradižnik – slab, boljši in najboljši način

veganski spageti main
Avtor: manjauz

Spomnim se reakcije mojih staršev, ko so nekje v 90-ih prebrali članek o paradižniku, ki naj bi bil slab za naše zdravje. Ne spomnim se več, kaj je pisalo, v spominu so mi ostale le njihove besede: “Pred par leti so rekli, da je špinača slaba, zdaj ne mine dan, ko ne bi poudarjali njenega pozitivnega vpliva na zdravje. Ne splača se komplicirati. Čez par let bo itak spet vse drugače.”

In res je. Če spremljate priporočila nutricistov in organizacij, ki so vezane na prehrano, se lahko prav nasmejite. Enkrat nam vsem poznano zelenjavo skušajo prodati kot temeljni čudež Narave, drugič je ista zadevšna fej in fuj, rakotvorna, leglo mikrobov, skladišče toskinov in snovi, ki škodijo črevesni flori …

Jao, ljudje, samo hrana je! Ja, seveda obstaja boljša in slabša, obstajajo boljši in slabši načini priprave, ampak konec koncev je neumno za katerokoli naravno živilo trditi, da nas bo pognalo v grob. Sploh, če se v naši kuhinji nahaja že generacije in generacije.

Pa vseeno. Je paradižnik zdrav ali ne?

O ubogem paradižniku potekajo debate, ki ta rdeči sadež označujejo za slabega ali dragocenega.  Spodaj sem zbrala večino usmeritev za uživanje tega živila, poleg pa sem dodala še svoje mnenje.

Svež paradižnik

Ocena nutricistov: 2

Moje mnenje: Vsa nadzemna zelenjava se načeloma lahko uživa sveža in sama to tudi spodbujam. Seveda je priporočljivo, da je v tem primeru zelenjava dozorela, saj tako razvije celovit nutricistični potencial.

Uživanje v presni obliki se odsvetuje le pri križnicah (brokoli, zelje, cvetača itd.) ter nekaterih razhudnikih (krompir, jajčevci, paprike in paradižniki).

Če razhudniki niso popolnoma zreli, naj bi vsebovali snov solanin, ki rastlino ščiti, nam pa škodi. 

Kljub temu, da vsi paničarijo glede zelenih delčkov pri krompirju ali paradižniku, ni razloga za preplah. Solanin pri krompirju se s kuhanjem uniči, v (zrelih) paprikah, jajčevcih in paradižniku pa je tega tako malo, da je zanemarljivo.

No, če vas je tega vseeno strah: 

  • odrežite zeleni delček pri peclju paradižnika,
  • uživajte le dozorele jajčevce (ko so še čvrsti na otip, a se udajo pod prsti, njihova koža pa je sijoča),
  • paprike pa naj bodo rumene ali rdeče.
  • Kaj pa krompir? Za krompir velja dobro staro pravilo; Ne uživajte ga surovega in odrežite vse delčke, ki so zeleni. Točno tako, kot so nas učile babice. 🙂

Svež paradižnik z dodatkom maščobe

Ocena nutricistov: 4

Moje mnenje: Zagotovo ste že brali o supermoči paradižnika – luteinu. Gre za naraven pigment rdeče barve, ki ima (tako kot ostali izraziti pigmenti v sadju in zelenjavi) močno antioksidativno vrednost. Nekaj let nazaj se sploh ni dalo prelistati poletne edicije katerekoli revije, ki je malce osredotočena na teme zdravja, ne da bi se avtorji na dolgo in široko razpisali o zdravstvenih prednostih luteina.

Paradižnik je po vsebnosti luteina najbogatejši naravni vir (prisoten je tudi v goji jagodah, bučah, špinači, brokoliju itd.), zato bi mu lahko rekli tudi superživilo

Najpogosteje se poudarja pomen luteina za zdrave oči, a ne mislite si, da boste zaradi enega paradižnika spregledali. Tudi zaradi korenja nismo ušli naočnikom, kajne? Naravni pigmenti imajo svojo vlogo v telesu, niso pa čudežni. (Več o študijah vpliva luteina na oči najdete tukaj.)

Zakaj kombinirati paradižnik in maščobo

Lutein je podoben karotenoidom in te je najbolje uživati v kombinaciji z maščobami, saj tako izboljšamo absorpcijo. Najboljša partnerica paradižniku naj bi bila mononenasičena maščoba. Paradižnikova solata z olivnim oljem ali avokadom je torej idealen mix, če želite iz paradižnika potegniti več.

Kuhan paradižnik

Ocena strokovnjakov: 5

Moje mnenje: Priznam, da me je dejstvo, da naj bi bilo paradižnik najbolje kuhati, presenetilo. Nadzemeljna zelenjava je vedno veljala za vir hrane, ki ga je najbolje uživati v presni obliki. No, pri paradižniku naj to ne bi veljalo, saj naj bi se biorazpoložljivost luteina več kot podvojila, če ga toplotno obdelamo.

Ja, po mnenju strokovnjakov je paradižnikova omaka z malce olivnega olja najboljša različica paradižnika, če ga ne uživate zgolj zaradi okusa, ampak tudi pozitivnih vplivov na zdravje.

Sama bi dodala, da boste iz paradižnika potegnili še več, če ga boste uživali tako presnega kot kuhanega oz. toplotno obdelanega. Ta rdeča kroglica je super vir vitaminov A, C in K ter kalija in mangana. Poleg tega je bogat s fitosteroli – katerih moč se zmanjšuje, če hrano toplotno obdelujemo.

Skladiščen paradižnik

Ocena strokovnjakov: 3

Moje mnenje: Verjeli ali ne, ameriški nutricisti Američanom pogosto svetujejo, naj jedo kečap ali mezgo iz pločevinke ali tube – prav zaradi biorazpoložljivosti luteina. Sama sem na tem vedno znova zgrožena.

Stvar se je vseeno malce spremenila kakšni dve leti nazaj, ko so raziskave pokazale, da so kupljene mezge polno BPA-jev. Paradižnikova kislina naj bi iz pločevink izčrpala še več teh snovi, ki jih skušamo eliminirati iz prehrane, kot ostala živila – recimo fižol.

Vseeno – kot pri vsem ostalem – je treba uporabiti zdravo pamet. 

Ne, nobena piksna ne more našišati svežega sadeža ali doma pripravljenega obroka. Če želite izkoriščati prednosti paradižnika, ga raje kuhajte, si ga privoščite z malce domačega olivnega olja, ali pa ga narežite v solato s svežimi zelišči in avokadom.

 

Če ga boste letos na vrtu pridelali veliko, ga čim več pojejte svežega (v solati ali kuhanega), preostanek pa zmrznite (tako živila ohranijo največ mikrohranil) ali pa pripravite domačo mezgo, le nadevajte jo v steklene kozarce. Vsekakor boljša alernativa pustim zimskih paradižnikom kot mezga iz tetrapaka.

Komentiraj