Zdravje

Kaj je to “plant-based diet”

food-tomato
Avtor: manjauz

Ne, način prehranjevanja, ki mu angleškogovoreči pravijo “plant-based diet”, ni veganstvo ali vegetarijanstvo. Gre za nekaj, kar ni tako enoznačno, zdi pa se mi pomembno, da ta pojem razjasnimo, saj gre za dieto, s katero lahko temeljito popravimo svojo krvno sliko, holesterol, krvni sladkor in telesno težo. Raka ne bom omenjala. (Ups …)

Pozitiven učinek rastlinske diete, ki temelji na celih živilih, je bil poudarjen že neštetokrat, zato ni čudno, da se tudi splošnim zdravnikom svetuje, naj jo priporočajo tistim, ki trpijo za sodobnimi boleznimi:

Research shows that plant-based diets are cost-effective, low-risk interventions that may lower body mass index, blood pressure, HbA1C, and cholesterol levels. They may also reduce the number of medications needed to treat chronic diseases and lower ischemic heart disease mortality rates. Physicians should consider recommending a plant-based diet to all their patients, especially those with high blood pressure, diabetes, cardiovascular disease, or obesity. (vir)

Če bi radi moč rastlinske diete s celimi živili radi spoznali podrobneje, priporočam ogled spodnjega posnetka.

T. i. “plant-based diet” je način prehranjevanja, ki temelji na uživanju sadja in zelenjave, žitaric in stročnic, oreškov in semen. Spodbuja uživanje rastlinskih živil v prvinski oz. čim manj predelani obliki (zato odsvetuje tudi olja npr.), uživanje ostalih živalskih živil pa priporoča v minimalni meri, a jih eksplicitno ne prepoveduje.

Izraz, ki ga prav tako pogosto srečamo, je “whole foods plant-based diet”, ki še lepše nakaže usmeritve tega načina prehranjevanja.

Če citiram nutricistične smernice za zdravnike:

A healthy, plant-based diet aims to maximize consumption of nutrient-dense plant foods while minimizing processed foods, oils, and animal foods (including dairy products and eggs). It encourages lots of vegetables (cooked or raw), fruits, beans, peas, lentils, soybeans, seeds, and nuts (in smaller amounts) and is generally low fat. (vir)

Razlog, zakaj je hrana rastlinskega izvora, ki ni močno predelana, tako zdrava, je to, da vsebuje vse, kar potrebuje naše telo. Vse vitamini in antioksidanti so zapakirani tako, da jih naše telo lahko kar najbolj izkoristi. Poleg tega takšnim živilom ni treba nič dodajati, saj z živilom zaužijemo vse - tako tekočino kot vlaknine, mikronutriente kot idealno razmerje hidratov, beljakovin in maščob za prebavo tistega živila.

Razlog, zakaj je hrana rastlinskega izvora, ki ni močno predelana, tako zdrava, je to, da vsebuje vse, kar potrebuje naše telo. Vsi vitamini in antioksidanti so zapakirani tako, da jih naše telo lahko kar najbolj izkoristi. Poleg tega takšnim živilom ni treba nič dodajati, saj z živilom zaužijemo vse – tako tekočino kot vlaknine, mikronutriente kot idealno razmerje hidratov, beljakovin in maščob za prebavo tistega živila. (Foto: pexels.com)

 

Ker rastlinska dieta ne prepoveduje živil živalskega izvora, odgovarja tudi tistim, ki nasprotujejo veganski dieti predvsem zato, ker ti s svojo dieto ne morejo zaužiti določenih hranil, kot so recimo D3, B12, železo hem. Četudi recimo živali ne uživamo iz etičnih razlogov, bi lahko teoretično posegli po školjkah, ki so bile ekološko nabrane. Mehkužci tega reda recimo ne občutijo bolečine (za lignje še niso prepričani), vsebujejo pa ogromno cinka, železa, vitaminov A, B12 in D3, kar morajo sicer vegani (vsaj sčasoma) nadomeščati s prehranskimi dopolnili.

Ker rastlinska dieta ne prepoveduje živil živalskega izvora, odgovarja tudi tistim, ki nasprotujejo veganski dieti predvsem zato, ker z njo ne moremo zaužiti določenih hranil, kot so recimo D3, B12 in železo hem. Četudi recimo živali in njihovih izločkov ne uživamo iz etičnih razlogov, bi lahko teoretično posegli po školjkah, ki so bile ekološko nabrane. Mehkužci tega reda recimo ne občutijo bolečine (za lignje še niso prepričani), vsebujejo pa ogromno cinka, železa, vitaminov A, B12 in D3, kar morajo sicer vegani (vsaj sčasoma) nadomeščati s prehranskimi dopolnili. (Foto: pexels.com)

Ne, ne gre za nič novega

S splošnim razumevanjem pojma “plant-based diet” sprevidimo, da so neke vrste tega načina prehranjevanja tudi mediteranska dieta ali prehranjevanje starih azijskih kultur, ki so do vstopa amerikanizacije in s tem tudi hitre prehrane ter večjih količin predelanih živil in izdelkov živalskega izvora slovele kot zgled, kar se tiče zdravega prehranjevanja. Četudi so ti prebivalci občasno in v zmerni meri uživali živila živalskega porekla, so imeli daljšo življenjsko dobo, manj srčnih obolenj, težav z debelostjo itd. 

Zakaj se ubadam z dobrim prevodom besede “plant-based”? Ker jo potrebujemo!

Veganstvo in vegetarijanstvo sta že stigmatizirana, poleg tega sta nalepki, ki si ju marsikdo ne želi nadeti. Tudi jaz ne, čeprav bi lahko. Medtem ko je vegetarijanstvo nutricistično zelo kompleksen pojem (eni vegetarijanci bodo uživali zgolj mlečne izdelke, drugi jajca, eni bodo jedli še ribe, tretji bodo kombinirali itd.), je veganstvo predvsem etičen pojem – v svojem bistvu je osredotočen na koncept, ne na prehrano.

Če pa se odločimo za način prehranjevanja, ki temelji na sadju in zelenjavi, stremimo k celim, nepredelanim živilom, občasno pa v sili pojemo tudi košček mlečne čokolade ali pa si za rojstni dan privoščimo biftek na žaru ali divjo postrv, ne nosimo nalepke, za zdravje pa jemo dokaj optimalno.

Slogan rastlinske diete s celimi živili je: “Manj predelano ima prednost, živalsko pa je redko.” V tem primeru bo občasno kuhano jajce piške, ki je vsak dan na soncu in svežem zraku, premagalo vegansko klobaso, žlica medu pa umetno sladilo.

Marsikdo vegetarijanstvo, veganstvo pa sploh, kategorično odpiše, češ: “preveč imam rad sir, da bi lahko to storil,” ali pa: “pa saj ne jem toliko mesa.” In potem … ostane vse enako. Brez sprememb. In skrito ostane dejstvo, da ne gre zgolj za sir, ki bi si ga privoščili kdaj pa kdaj, ampak to, da je na tedenskem meniju redno pica, da se je po prekrokani noči nujno treba ustaviti na Horsu ali pica bureku, da se v restavraciji vedno naroči najbolj krvoločno ali pa sirasto stvar, da je sendvič edini prigrizek na poti, ki nam pade na pamet. 

Če sprejmemo “plant-based diet”, ne sprejmemo le diete, ampak življenjski stil, ki išče bolj celovite rešitve in manj predelano hrano, hkrati pa ne tepe človeka, če kdaj popusti, s tem pa izgubi vso motivacijo za vsakdanji trud. Dejstvo je namreč, da večina ljudi težko sprejme drastične spremembne. Pa kaj, ko so že majhni koraki lahko tako pomembni, veliki in rezultirajoči v ogromnem napredku, če korak sledi koraku in ta koraku in ta koraku …

Morda navdih za kak nov korak najdete tukaj.

Komentiraj