Marketing Vitalnost in skrb za zdravje Zdravje

Kaj je superhrana in ali deluje?

2014-11-26 07.04.25
Avtor: manjauz

Marketing zdravja je naredil največjo napako, ko je superhrano poimenoval “superhrana” oz. “superfoods” v angleščini. Zakaj? Ker jo ljudje oz. potencialni potrošniki percipirajo kot nekaj nadnaravnega, s tem pa tudi nenaravnega, umetnega, sumljivega, tujega.

“Super” je odličen pridevnik v eri spektakla in “velikih” stvari, a vendar:

  • Ljudje imajo dandanes raje absurdno velike porcije, kompleksne kombinacije in ekstremno močne okuse.
  • “Super zdravo” žal ni  pridevnik, ki bi ga masa iskala v kombinaciji s hrano.

Pa vendar. Z današnjim zapisom želim poudariti prav nasprotno, kot si je prizadeval marketing zdravja vsa ta leta:

Superhrana ni nič posebnega. Od navadne  hrane jo loči le bogastvo s hranili in dobra zgodba.

Ampak začnimo na začetku. Najprej o bogastvu hranil, nato o dobri zgodbi.

Kaj je superhrana?

Internet je prepravljen z njo, medtem ko večina ljudi sploh ne razmišlja o tem, da bi si z njo popestrila shrambo. Nič narobe. Gre pač za osebno odločitev oz. ne prepoznajo prave vrednosti.

Rdeča paprika (v prahu) naj bi bila najbolj popularna začimba med Slovenci, jaz pa je recimo nimam, ker ne prepoznavam njene prave vrednosti. Ne vem, kako bi jo uporabila in … mi je v jedeh odveč. Verjamem, da pri večini velja točno tako za acai in goji jagode, spirulino in chia semena – superživila, ki kraljujejo med “health freaki” in tistimi, ki radi malce poeksperimentirajo.

Kaj torej je superhrana?

Superhrana so navadna živila, ki v sebi skrivajo – glede na kalorično vrednost živila – ogromno hranilnih snovi. 

Superhrana torej niso samo eksotična živila, ki jih pri nas kupimo v obliki sušenega prahu ali “presnih praškov”, ampak so tudi običajna živila, kot so sladki krompir, limona ali pa losos.

“Kaj je torej tako ‘super’ na njej,” me vprašate? Nič. Nič nenaravnega. Gre za to, da ima le VELIKO naravnega. Kaj mislim s tem? V sebi skriva veliko posamezne učinkovine ali pa vrsto njih.

Najpogosteje pri superživilih govorimo o:

  • vitaminih
  • mineralih
  • antioksidantih (v živilih se večinoma nahajajo kot naravni pigenti oz. barvila)
  • maščobnih kislinah (recimo Omega 3 in Omega 6)
  • aminokilslinah (gradniki beljakovin – rastlinskih in živalskih)

Primer: sadež Vs. “supersadež”

  Banana Chia semena
  Banana je recimo priljubljen sadež. Je okusna, nasiti za nekaj časa, nima pa prave nutricistične vrednosti. Eno izmed najbolj priljubljenih superživil – predvsem zaradi svoje raznolike uporabnosti in izjemne hranilne vrednosti. 
Kcal / 100 g 90 kcal  490 kcal
  • Ogljikovi hidrati
  • (od tega vlaknin)
  • (od tega sladkorji)
  • 23 g
  • (2,6 g)
  • (12 g)
  •  42 g
  • (34,5 g)
  • (0 g)
Beljakovine 1,1 g  16,6 g
Vitamini
  • Vitamin B6 (28% PDV)*
  • Vitamin C (11% PDV)
  •  Vitamin B1 (56% PDV)
  • Vitamin B3 (63% PDV)
  • Folna kislina (12% PDV)
Minerali
  • Mangan (15% PDV)
  • Kalcij (63% PDV)
  • Baker (103% PDV)
  • Železo (43% PDV)
  • Magnezij (108% PDV)
  • Mangan (151% PDV)
  • Fosfor (123% PDV)
  • Kalij (9% PDV)
  • Selen (100% PDV)
  • Cink (57% PDV)
Maščobne kisline:

  • Omega 3
  • Omega 6
 

  • 0 g
  • 0 g
 

  • 17,8 g
  • 5,8 g

*PDV = priporočena dnevna vrednost (koliko naj bi tega mikro živila zaužili vsak dan)

Primer: interpretacija primerjave

Če že, superhrana v ljudeh zbuja tako strašen interes zgolj zato, ker se o njen govori na drugačen način – bolj se poudarja njene nutricistične vrednosti oz. se te interpretira tako, da vsi razumejo.

Če ima recimo veliko vlaknin, bodo vsi govorili o tem, da:

  • zavira apetit,
  • lahko pripomore k izgubi telesne teže,
  • skrbi za urejeno prebavo in
  • pripomore k uravnavanju holesterola.

To vlaknine pač počnejo.

Poglejmo torej primerno interpretacijo hranilnih podatkov na našemu primeru:

  Banana Chia semena
Ogljikovi hidrati, vlaknine in sladkor Da nam nekaj hitre energije, saj vsebuje nekoliko več sladkorja. Ker ne vsebuje veliko vlaknin, jo bomo dokaj hitro prebavili. Na ta način predstavlja super obrok pred treningom, če jo pojemo približno 30 minut prej. Kot vidimo, so chia semena prav nabita z dragocenimi hranili, zato jih ni treba pojesti veliko. Priporočena dnevna količina je tako 15 g oz. 1 velika žlica. Ker so izredno polna vlaknin, nas nasitijo za dolgo časa. Brez težav jih lahko kombiniramo z mastnejšimi hranili, saj vlaknine nase vežejo holesterol in uravnavajo krvno sliko. Ker ne vsebujejo sladkorja, jih lahko uživajo tudi diabetiki, priporočljivi pa so tudi za tiste, ki pazijo na vitko postavo ali zdravje, saj ne zbujajo delovanja inzulina in kopičenja maščob (ker ne vsebujejo sladkorja).
Beljakovine Ker vsebuje le malo beljakovin, bomo morali te poiskati v preostalih obrokih.  Z žlico chia semen sicer ne bi zaužili ogromno beljakovin, vseeno pa v kombinaciji s pisano prehrano prispevajo k primerni meri zaužitih aminokislin. Poleg ostalih oreškov, semen, stročnic in zelene zelenjave predstavljajo čisto verodostojen vir veganskih beljakovin.
Vitamini Sicer vsebuje nekaj vitamina B6, ki pa je dokaj pogost vitamin – brez težav ga dobimo dovolj iz različnih hranil + sami ga lahko proizvajamo. 

Njegova vloga se kaže v presnovi beljakovin, beljakovinski sintezi, vpliva na odpornost in skrbi za zdrav živčni sistem.

Vitamin C sicer sodeluje pri številnih procesih, predvsem pa skrbi za tvorbo kolagena, zvišuje odpornost, deluje kot antioksidant, povečuje absorpcijo železa itd.

Vseeno ga je v banani izredno malo – veliko, veliko več ga je v listnati zeleni zelenjavi, citrusih, kiviju, kislem zelju in krompirju.

Glede na vitamine, ki jih chia vsebujejo, lahko povzamemo, da chia pripomorejo k zagotavljanju energije, mentalnim funkcijam, normalnemu delovanju živčevja in prispevajo k temeljnim funkcijam telesa – od beljakovinske sinteze, nastajanja krvničk in presnove na mikro in makro ravni.Specifično o vitaminih:Vitamin B1 ali tiamin je povezovan predvsem z zdravjem živčevja in delovanjem možganov, kot večina vitaminov pa tudi on do neke mere sodeluje pri beljakovinski sintezi, presnovi in vzpostavljaju odpornosti.

Vitamin B3 ali niacin je večinoma povezan z energijo – da celice normano delujejo, da funkcioniramo normalno, da smo z živci pri sebi in da se ok počutimo.

Folna kislina se najpogosteje povezuje z vitaminom nosečnic, saj je izredno pomemben za delitev celic in s tem zagotavljanje normalnega razvoja otroka. Nujna je tudi pri ostalih – saj skrbi za temeljne procese, kot je beljakovinska sinteza, nastajanje krvničk ter vzpostavljanju fizičnega, mentalnega in duhovnega ravnovesja.

Več o folni kislini »

Minerali Tudi mangan deluje kot antioksidant, poleg tega sodeluje pri presnovi in tvorbi zdravega hrustanca.Težave s pomanjkanjem bi imeli le, če ne bi jedli praktično nič sadja in zelenjave.  Kompleks mineralov v chia semenih je izredno bogat, kar močno obogati zgodbo o chia semenih – navežeš jih lahko praktično na vse benefite, ki jih iščemo v zdravju:Pripomorejo k zdravim kostem, pravi meri življenjske energije, normalnemu delovanju vseh temeljnih fizičnih procesov, delujejo antioksidativno, protivnetno, prispevajo k zdravi spolni želji in hormonskemu ravnovesju. 
Maščobne kisline Sicer banana vsebuje približno 2% naše potrebe po maščobah, a je ta vsebnost tako majhna, da je praktično zanemarljiva. Za zdravo življenje moramo vire maščob poiskati drugje. Zahodni svet poje načeloma dovolj Omega 6, saj jih najdemo praktično v vsaki hrani, ki vsebuje nekaj maščob.Večinoma zaužijemo premalo maščobnih kislin Omega 3. Zato se nas vedno spodbuja, da bi uživali ribje olje, lososa ali semena, kot so laneno seme ali chia semena.Zakaj naj bi uživali več Omega 3? Ker naj bi Omega 6 in Omega 3 uživali uravnoteženo, če želimo poskrbeti za zdrav krvožilni sistem in preprečiti vnetne procese.Chia semena so z Omega 3 dejansko bogatejša od lososa, kar podjetja in proizvajalci chia semen z veseljem poudarjajo.Zgodba, ki stoji za Omega 3 je preprosta: Prispeva k zdravemu srcu in ožilju, mentalnim funkcijam, očem itd.

Iz te primerjave med enim in drugim živilom preprosto vidimo, kako hranilna vrednost živila vpliva na njegovo celovito vrednost, uporabnost, hkrati pa tudi na podajanje zgodbe.

Več hranilnih snovi bo imelo določeno živilo, bolj zanimivo zgodbo o njem boste lahko podali.

Marketing superživil je področju pripovedovanja zgodb mojster.

A res deluje?

Zdaj pa le še to zablodo rešimo. “Pa to res kaj dela?” me ljudje pogosto sprašujejo. Moj odgovor je vedno enak:

Naravno učinkuje na naravno.

Nihče se ne sprašuje, ali jih bo fižol res napenjal, ali jim bo kava pomagala ostati v budnem stanju. Naravne učinkovine v teh živilih vplivajo na naše telo kot naravni sistem. 

Ne govorimo o čudežnem vplivu zdravil, ki imajo zaradi svoje agresivnosti lahko tudi negativne učinke. Govorimo zgolj o subtilnem vplivu na naše telo. In na podlagi tega mini vpliva – verjamete ali ne – tudi izbiramo svojo hrano.

  • Hrana, ki vas brutalno napenja, verjetno ne bo redno na vašem krožniku.
  • Hrana, ki vas pomiri, nasiti in imate občutek, da vam da energijo, bo vaša omiljena. (Ne glede na to, če tu govorimo o ovseni kaši, čokoladi ali puranjem zrezku.)
  • Mamice v času nosečnosti želijo številne jedi, ki jih običajno niti ne povohajo. Telo jim pove, kaj potrebuje, česa si želi. Pa četudi se to kaže v slabosti, preobčutljivosti na vonj ali neutolažljivi želji po nečem preprostem, kot so suhe marelice ali ananas.

Ko vidimo, da ta “superhrana” ni nič “super”, ampak zgolj naravna – naravno bogata s hranili, lahko brez težav razumemo, da bo imela nek vpliv na naše telo.

  • Ne bo delovala kot aspirin.
  • Morda niti ne bo tako močno učinkovala, kot nekateri obljubljajo. 
  • Lahko pa iz njene nutricistične vrednosti razberemo, kaj lahko pričakujemo od nje. Vitamini, minerali, aminokisline in maščobne kisline, vlaknine in antioksidanti, ki jim pripadajo, bodo določili, kako se bodo v našem telesu obnašala, kako bodo nanj vplivala.

Kaj pa slovenska superživila?

Totalno me jezi, da nihče ne poudarja pomena slovenskih avtohtonih živil, ki so popestrila tudi dieto naših babic. Superhrane ni treba iskati le v eksotičnih krajih, najdemo jo tudi na naših njivah, v sadovnjakih in shrambah.

Poglej moj zapis Slovenska superhrana – Ja, obstaja »

Komentiraj